Komunikacij je nešteto – s samim seboj, s partnerjem, otroci, starši, s soljudmi, z okolico, svojimi pasjimi, mačjimi…ljubljenčki, z naravo, bogom, angeli, vodniki…

Nama se zdi najvažnejša tista, ki jo ima vsak posameznik sam s seboj. Saj, ko si dobro »skomuniciran« s seboj lažje komuniciraš z drugimi. Je pa res, da je za vsako dobro komunikacijo potrebno najprej poslušati in slišati. Brez tega ne gre.

Pa poglejmo komunikacijo ali na kratko pogovor s samim s seboj. Nekateri se takšnih pogovorov bojijo, zato pa imajo posledično zelo veliko povedati o drugih. Od drugih nekako pričakujejo, da jih bodo razumeli, se morda celo obnašali tako, kot si oni želijo. Ko se to ne zgodi krivijo druge za svoje nezadovoljstvo, neizpolnjena pričakovanja in podobno. Tako so jezni na cel svet in to jezo bruhajo v okolico, ki jih posledično ne sprejme, vrača jim z enako mero žolča.  Tako so zelo ponosni nase, saj tako dobijo potrditev, da je ves svet grd, da jih nihče ne razume in samo oni imajo edino prav.

Vsaka dobra komunikacija se začne z iskrenostjo najprej do sebe. Zato je nujno spoznati svojo pravo resnico, preden jo delimo z drugimi. Kajti če bomo iskreni sami, bodo iskreni tudi drugi, oziroma dobimo nazaj pristne iskrene odnose z okolico.

Kako spoznati svojo resnico? Naučimo se umetnosti poslušanja.

V množici glasov znotraj nas prisluhnimo tistemu najtišjemu. Da pa bi ga slišali moramo najprej utihniti. Tam, kjer začutimo vsaj kanček miru - to je resnica, to je prava pot. Ne sledimo glasu, ampak tišini.

Naučimo se čutiti sebe, okolico in ne pustimo mislim, da nas odpeljejo stran od občutkov. Komunicirajmo z občutkom in ne z mislijo, kajti občutek je tisti, ki nikoli ne laže. S tem si bomo zagotovili čisto in iskreno komunikacijo v vseh smereh.

Kako to doseči?

Z opazovanjem in poslušanjem tistega kar ni moč slišati s sluhom, temveč z občutenjem. To najlažje poizkusiš z drevesom ali živaljo. Drevo ali žival nam ne vsiljuje svojega mnenja, svojih prepričanj, ampak samo je. Se ne spreneveda – skratka 100% iskrenost do kosti.

Ko začutimo drevo ali žival, lahko začutimo tudi tisto 100% iskrenost v nas samih. Lahko pa poizkusimo tudi tako, da en dan ljudi samo pozorno poslušamo in zelo, zelo malo ali nič komentiramo. Tako spoznamo, da je popolnoma dovolj, da smo. In če iz tega stanja delujemo v okolico, oziroma komuniciramo s soljudmi, bo ta komunikacija zagotovo čista, jasna in pravilno razumljena.

Če bomo poleg tega sposobni ostati brez pričakovanj, kako naj nekdo reagira na to kar smo izrazili, nam bo komunikacija v veselje in radost nas samih in naših sogovornikov.

In tako zmagamo vsi!

Veliko komunikativnih, iskrenih, igrivih zmag samih s seboj vam želiva

Andreja in Božidar